Grške nasade jagod v glavnem strežejo migranti iz Bangladeša. Tam ostajajo leta in zaslužijo za življenje v groznem, nečloveškem okolju.
Vsako leto od oktobra do maja na grškem trgu dela dela do 12 tisoč ljudi, ki večinoma delajo na nasadih jagod.
Kmečki migranti pravijo, da kmetje ustvarjajo velik dobiček, saj jim ne želijo zagotoviti dostojnih stanovanj. Zaradi tega so delavci prisiljeni v najem neporabljenih kmetijskih zemljišč in gradnjo začasnih koč, ki jim pravijo "barangaji".
Stanovanjski bloki so sestavljeni iz različnih odpadkov, plastike, bambusovih palic, kartona, zaradi česar so zelo življenjsko nevarni, saj delavcev ne le zaščitijo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, ampak so tudi lahko gorljivi.
Grčija je 10. največji izvoznik jagod na svetu in je zelo intenzivna gojenje. Po obiranju se plodovi hitro pokvarijo. Zato je treba jagode nabirati hitro in natančno, za kar pa je potrebno več ljudi. Lokalni prebivalci nočejo takšnega dela, zato migranti predstavljajo hrbtenico te kmetijske proizvodnje.
Kmetje ustvarjajo velik dobiček samo z najemom neprimernih stanovanj za delavce migrante. Poleg tega delavci delajo brez pogodbe, lokalna policija pa jih je v primeru neplačila najemnine celo nadlegovala in ustrahovala.
Delavci migranti redno umrejo v pogostih požarih v vnetljivih barangah, kjer ni tekoče vode, elektrike ali sanitarij.
Junija 2018 je v migrantskem naselju v Nea Manoladi izbruhnil velik požar, ki je požrl vse ljudi tam. Več kot 340 bangladeških delavcev je izgubilo vse, kar so imeli. V isti regiji je leta 2019 izbruhnilo 7 požarov.