Podpredsednik vlade Aleksej Gordejev je dejal, da organizacija izvoznikov žita, podobna Organizaciji držav izvoznic nafte (OPEC), lahko pomaga stabilizirati trg z žitom, uskladiti njegove cene in rešiti problem svetovne lakote.
Ideja je bila izražena med srečanjem Gordejeva z nemškim ministrom za prehrano in kmetijstvo Julijo Klöckner in ministrom-predsednikom Severnega Porenje-Vestfalije Arminom Lachetom. Spoznala sta se na robu mednarodne razstave hrane in pijače ANUGA-2019 v Kölnu.
Kot je dejal Gordejev, bodoča organizacija lahko "vključuje Rusijo, Evropsko unijo, Združene države Amerike, Kanado, Argentino in druge države." Predlagal je, da bi na razstavi Zelenega tedna v Berlinu razpravljali o usklajevanju največjih svetovnih izvoznikov žita.
Podpredsednik vlade Aleksej Gordejev
Ruska kmetijska proizvodnja se je v zadnjih petih letih povečala za 20% po uvedbi embarga na uvoz zahodnih prehrambenih izdelkov, ki ga je država uvedla kot odziv na sankcije. Predvideva se, da bo pridelek žita letos zrasel za 5% na 118 milijonov ton, od tega približno 78 milijonov ton pšenice.
V zadnjih letih je Rusiji uspelo zajeti več kot polovico svetovnega trga pšenice, saj je postala največji svetovni izvoznik žita na svetovnem trgu, zahvaljujoč neprimerljivim letinam in privlačnim cenam. Od zgodnjih 2000-ih Moskovski delež na svetovnem trgu pšenice se je povečal.
Predsednik Vladimir Putin je pred kratkim dejal, da si je država zagotovila neodvisnost na svetovnem trgu pšenice.
Po Putinovem mnenju naj bi ogromne naravne vire Ruske federacije služile kot jamstvo za proizvodnjo visokokakovostnih prehrambenih izdelkov in bi se morale uporabljati prav za povečanje proizvodnje okolju prijaznih izdelkov brez GSO. Napovedal je, da se bo ruski kmetijski izvoz do leta 2024 podvojil in dosegel 45 milijard dolarjev.