Sajenje zimskih pridelkov 2020, predvsem pšenice, za obiranje v juniju-juliju, je bilo izvedeno od novembra 2019 do sredine januarja 2020.
Po ocenah je posejana površina nekoliko nadpovprečna 1 milijon ha, ki odraža strategijo vlade za zmanjšanje odvisnosti od uvoza s povečanjem domače proizvodnje.
Sekultura v Azerbejdžanu je razvita v območju Arana, predgorja: Gakh, Balaken, Zagatala.
Padavine znatno pod povprečjem med septembrom in decembrom 2019 vplivale na vlažnost tal v nekaterih njivah (zlasti v južni regiji Lankaran in na jugozahodu Yukhari Garabakh), kjer so po satelitskih posnetkih vegetacijske razmere podpovprečne. Ker so pridelki še vedno v fazi kalitve, so stopnje padavin v prihodnjih mesecih ključne za določitev stopnje pridelave ozimnega žita v letu 2020.
Nabiranje žit je bilo zaključeno avgusta 2019, proizvodnja pa je ocenjena na 3,5 milijona ton, kar je več kot 15% nad povprečjem za 5 let. Visok pridelek je predvsem posledica ugodnih vremenskih razmer med sezono in občutno presega povprečno površino, posejano s pšenico, katere pridelek je ocenjen na 2,2 milijona ton, kar je približno 20% nad povprečjem. Tudi proizvodnja ječmena je ocenjena precej nadpovprečno.
V tržnem letu 2019–2020 so predvidene splošne potrebe po uvozu žit na 1,3 milijona ton, kar je 10% pod povprečjem. Potrebe po uvozu pšenice, ki v povprečju predstavljajo več kot 90% celotnega uvoza žit, bodo predvidoma nekoliko pod povprečjem za 1,2 milijona ton zaradi dobre domače dobave po znatnem obsegu proizvodnje v zadnjih dveh letih.
- Sežiganje slame, ki ostane na tleh po spravilu, negativno vpliva na stopnjo pridelka žit, je sporočil azerbajdžanski minister.
- V obdobju od 1. januarja do 1. julija 2019 je Republika Azerbajdžan na svetovni trg poslala ogromno količino takšnih oreščkov kot lešniki.
- V Azerbajdžanu poteka obsežna akcija za ustvarjanje največjega čebelarskega in čebelarskega centra v državi.