Od 1. januarja 2020 morajo v Argentini pridelovalci sadja slediti dobri kmetijski praksi (BPA). In od začetka leta 2021 začne veljati enaka prisila za pridelovalce zelenjave.
Ključne zahteve BPA vključujejo obvezno uporabo fitosanitarnih izdelkov, ki jih je odobrila Senasa (Nacionalna služba za kakovost in zdravstveno varstvo živil) v originalni embalaži in za nekatere pridelke.
Pomembno je tudi upoštevati pravila za shranjevanje izdelkov. Če želite to narediti, uporabite posebej opremljeno skladišče, ki je zaklenjeno. Treba ga je ločiti od krajev, kjer se pridelek, predelava ali konzervira.
To je potrebno, da se prepreči kontaminacija izdelka. Ekološka gnojila, dodatki in substrati, kupljeni od tretjih oseb, morajo biti registrirani v Senasu.
Argentinski proizvajalci ekološkega sadnega sadja so prevzeli vodilno mesto med izvozniki na trge Evropske unije. Država letno pošlje 30 tisoč ton ekoloških jabolk in hrušk na evropske trge, površina pridelovanja ekoloških proizvodov pa je največja na svetu in znaša več kot 3 milijone hektarjev.
Če kemikalije proizvaja odgovorna oseba, jih je treba predelati, kompostirati ali drugače zaščititi, da se čim bolj zmanjšajo tveganja za zdravje.
Proizvajalci bi morali imeti tudi pomoč tehničnega strokovnjaka, ki bo svetoval pri izvajanju BPA.
Neposredni govor: "Dobra kmetijska praksa je usmerjena v okoljsko, gospodarsko in družbeno trajnost proizvodnih procesov, kar pripomore k izboljšanju kakovosti in varnosti živilskih in neživilskih proizvodov," je dejala uslužbenka senaškega oddelka za upravljanje okolja.
- Skupina raziskovalcev z univerze Cartagena Polytechnic (UPCT) je razvila aktivno posodo, ki lahko podaljša rok trajanja zelenjave, ki je v njej, za več kot 40%, kar znatno zmanjša odstotek gnitja sadja.
- V regiji Yaroslavl so bila testirana zadnja ekološko varna gnojila, ki so dosegla pozitivne rezultate s poskusi, ki so jih izvedli pri Kurdumovskoye Agricultural Holding LLC.
- Kot kaže zanimanje za ekološko kmetijstvo, je vietnamsko kmetijsko ministrstvo postavilo cilj povečati delež organskih gnojil na 15%, porabo organskih gnojil, proizvedenih doma, z 1 na 3 milijone ton do leta 2020.